Souki so najbolj naporen del Maroka in hkrati najbolj zabaven. Gre za tržnico, velik nakupovalno-bivalni splet ozkih uličic. V nekaterih krajih se delijo na berberske in arabske, na primer v Taroudant (arabski souki v Taroudantu ob sončnem zahodu v ramadanu so na spodnji fotki;)). Meni osebno so berberi bolj pri srcu kot arabci... ampak, kakor komu paše ;) kakšne bistvene razlike niti ni.
Souki so polni vse možne robe. Predvsem dobite tukaj usnjene izdelke iz Maroka (poceni naravno usnje) ne glede na to ali so vam všeč plašči, torbe, torbice, denarnice, pasi, copati... Seveda, pa ni samo usnje, dobi se tudi slavne babuše (spodaj na fotki), tekstilne izdelke (recimo trenutno zelo popularne aladinke, vsaj tako jim jaz pravim ;))... hm, kaj se še dobi v soukih? Ma v bistvu vse... od plastikfantastik robe, do kozarcev iz kovinskih izdelkov - luči, obešalniki ipd., pa seveda berberske lekarne z najbolj znanimi stožci iz začimb (spodaj). In seveda slaščice (aja, pri hrani je barantanje malo manj možno... oz... rtaj ne;)), pa tudi vsa ostala živila.
Kakšna bo vaša izkušnja soukov je v bistvu v veliki meri odvisna od vas. Če na primer berete LP vodič, vam ta predlaga, da trgovce ignorirate. Tako sva se tudi midve s PlinkyPlonky prvo leto v grobem sprehajale z očmi vprtimi v tla. WRONG!
Ne ok, sej res jih imaš kdaj poln kufr in se ti ne da ubadat z njimi (predvsem v Marakeshu), ampak... Če ves čas ignoriraš trgovce u bistvu nič ne profitiraš. Predvsem pa nimaš pametnega razloga zakaj se v souke sploh odpraviš. Itak vse zamudiš!
Drugo leto, sva bili namreč med trgovci dosti bolj sproščene. Če si prej sploh nisva upali pogledat, izobešenih izdelkov, sva ob drugem obisku vsako stvar natančno prefirbcali. To je povsem spremenilo izkušnjo iz soukov. Ob vabilu v trgovino vedno odvrnili, da ni problema, ampak, da pač nič ne bova kupili. Seveda sva to izrekli s simpatičnim nasmehom na obrazu. In vedno je bil odgovor približno enak: "aj vil traj"
Midve nisva imeli nič proti, oni pa tudi ne. In na ta način sva spoznali njihovo kulturo (kolikor jo kot turistki sploh lahko). Ok, sej res dostikrat povejo kaj po svoje, ampak... sej pri nas tudi vsak po svoje vidi svojo kulturo, kajne?
So pa souki res odličen način druženja, bistvo druženja ob slavnem berberskem viskiju. Jap, dejansko ima oster okus kot whiskey, ampak je neprimerno boljši ;) in predvsem poleti najbolj odžeja. Če smem samo priporočilo - maročani pijejo čaj, ki je konkretno sladkan (dve veliki žlici sladkorja na kozarec-aja, čaj se pije iz kozarcev ja)... zato ga sama raje naročim brez sladkorja. Sploh pa... berberski viski je najbolje piti v kakšni majhni trgovinici in ne v kavarni!
Aja, in v soukih se VEDNO baranta (no razen hrana). Če ne boste barantali, vam bodo razložili, kako se baranta. Predvsem pa sem se v tem času naučila, da je izklicna cena pač... konkretno nabita. Ok, to ni nič novega. Kar se mi zdi dokaj pomembno je to, da "Ju ar sabič" ne pomeni, da je barantanja konec in ste trgovca totalno užalili. Eh kje! Najbolje je, če mu "uslugo" vrnete. Povejte mu, da je njegova cena popolna bedarija in da v bistvu on žali vas in ne obratno :D Če cene kar noče spustiti na tisto, ki bi jo želeli ostane še zadnji trik - poskusite zapustiti trgovino ;) morda se ne bo strinjal z vašo ceno, a pustil vas gotovo ne bo oditi. :)
No, majhna verjetnost sicer obstaja, da ste jih res užalili z vašo izklicno ceno, ampak... nič bat... biznisa si želijo kar najbolj :)
Predvsem vam res polagam na srce: veliko se smejte, zanimajte se za njihovo življenje, povejte kako arabsko besedo, ki ste se jo naučili in barantajte. Le tako boste uživali v soukih in koneckoncev od njih odnesli kar največ za najnižjo ceno :P
